April 2015
650 let Novega mesta
V šestem stoletju našega štetja so na slovensko območje prišli Slovani. Ljudstvo, ki je bilo v veliki večini kmečko, je kmalu naselilo strateško primerno dolino reke Krke in si tu ustvarilo stalno naselje. Dobro pa so lahko začeli kmetovati šele v 12. stoletju, ko so se nehali vpadi na zahod prek dolenjskega območja in so kmetje lahko želi, kar so sejali. v tem obdobju se je tudi povečalo število naselij in doseglo skoraj današnje število.
V 13. stoletju se je kazala že močna potreba po pravem mestu na Dolenjskem. Kostanjevica, ki je bila prva od Dolenjskih naselji, ki so ji bile podeljene mestne pravice, je bila mesto bolj na papirju, kot v resnici in od otoškega mesta si pač ni bilo veliko obetati. V okolici je bilo še nekaj obetavnih trgov (Mokronog, Črnomelj, Metlika ...), toda strateško idilično postavljeno naselje v okljuku reke Krke je kar klicalo po ustanovitvi mesta.
Približno tristo let - 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta 1335 v korist Habsburžanov. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Dvajsetleten je leta 1358 nasledil svojega očeta Albrehta, imenovanega »Modri«. Sedem let kasneje je umrl v Milanu. Bil je zet češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi univerzo na Dunaju, kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«.
Za razliko od vseh starejših dolenjskih in krajnskih, pa tudi slovenskih mest, ki so jim bila njihove mestne pravice dodeljene ustno, tako da ni mogoče natančno ugotoviti leta njihove ustanovitve, so bile Novemu mestu dane 7. aprila 1365 v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Ob ustanovitvi mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s stiškim opatom Petrom, s katerim sta si bila tudi sicer blizu. Opat in vojvoda sta izmenjala nekatere posesti ob novonastajajočem mestu in drugod. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu Rudolfswerth (Rudolfovo pristanišče).. (iz Wikipedije)
Junij 2014
25 let policije v samostojni Sloveniji
Policija je pomembno vplivala na osamosvojitev Slovenije. Tako je že leta 1989 potekala Akcija Sever, ki jo lahko štejemo za prvo obrambno akcijo za samostojnost Slovenije, naslednje leto pa so nekateri pripadniki sodelovali v Manevrski strukturi narodne zaščite. Med slovensko osamosvojitveno vojno se je policija borila skupaj s takratno Teritorialno obrambo Republike Slovenije proti Jugoslovanski ljudski armadi. Praznik Slovenske policije je 27. junij v spomin na boje pri mejnem prehodu Holmec v osamosvojitveni vojni. (iz Wikipedije)
Maj 2014
5 let pobrateni mesti: Torunj - Novo mesto
Torunj (poljsko Toruń (['t?ru?] (pomoč·info); nemško Thorn (pomoč·info); kašubsko Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva.
Torun je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na UNESCOV seznam kulturne dediščine. Mestna univerza se imenuje po slovitem astronomu Nikolaju Koperniku, ki se je rodil v tem mestu. Najznamenitejše stavbe so mestna hiša (Ratusz), Artusov dvor, hiša Nikolaja Kopernika, planetarij (Planetarium) in poševni stolp. Poleg hiš v gotskem slogu pa so izredno lepa tudi številna [[mestna vrata]]. Ohranjene so tudi ruševine iz obdobja tevtonskih vitezov, ustanoviteljev Torunja. Od aprila 2009 je Torunj bratsko mesto Novega mesta v Sloveniji.
November 2013
115 let od izgradnje Kandijskega mosta v Novem mestu
Kandijski most (tudi Stari most) je ime za železni most, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta s Kandijo. Most prečka reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Zgrajen pa je bil leta 1898 le nekaj deset metrov od kraja, kjer je stal starejši leseni most, zgrajen leta 1600, ki so ga eno leto po odprtju železnega mostu porušili.
Most je dolg 75 metrov, s svojo železno zakovičeno konstrukcijo pa sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji.
Z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 je bil most leta 1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
V počastitev visokega jubileja je Filatelistično društvo Novo mesto novembra 2013 izdalo spominsko osebno znamko.
Oktober 2013
70 let od prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze
Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ) je bila ustanovljena z okrožnico Izvršnega odbora OF kot samostojna organizacija 21. januarja 1943. Bila je sestavni del jugoslovanske Antifašistične fronte žena, ki je bila ustanovljena 6. decembra 1942 v Bosanskom Petrovcu.
Naloge zveze so bile predvsem vezane na politično, socialno in materialno podporo ter pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju in narodnoosvobodilni vojski. Organizacijsko je bila SPŽZ sestavljena iz (hierarhično gledano s spodnje strani) terenskih, okrajnih, okrožnih, pokrajinskih odborov do glavnega odbora. Vsi odbori SPŽZ so bili voljeni, prvi glavni odbor pa je bil izvoljen na 1. kongresu SPŽZ, ki je bil organiziran 17. oktobra 1943 v Dobrniču.
Do ustanovitve zveze so slovenske ženske delovale v okviru odborov Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po osvoboditvi se je SPŽZ preimenovala v Anifašistično fronto žena Slovenije. (iz Wikipedije)
Društvo Dobrnič in Filatelistično društvo Novo mesto sta ob 70. obletnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze13. oktobra 2013 izdali spominsko - osebno znamko.
Junij 2011
KK KRKA Novo mesto
Ekipa v sezoni 2010/11 pod vodstvom trenerja Aleksandra Džikića in pomočnika Aleksandra Sekuliča ter Leona Stipaničeva osvoji kar tri lovorike. Najprej na uvodu v sezono osvoji slovenski Superpokal, nato v evropskem tekmovanju Eurochallenge osvoji svoj prvi evropski naslov, potem, ko v finalu sredi Oostendeja premaga rusko Lokomotivo-Kuban, za konec pa osvoji še svoj četrti naslov državnega prvaka, drugega zapored. V polfinalu najprej izloči Zlatorog z rezultatom 2:0 v zmagah, v finalu pa v prepolni dvorani Leona Štuklja pokori še Union Olimpijo s 3:2 v zmagah. Ekipa vnovič nastopa v NLB ligi, kjer redni del konča na 3. mestu z razmerjem 17-9 in z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljše četrverice. V polfinalu prizna premoč Union Olimpiji, vseeno pa si s tem dosežkom zagotovi v prihodnji sezoni najmanj kvalifikacije za Evroligo, zagotovo pa nastopanje v drugem najkakovostnejšem evropskem tekmovanju Eurocup. (Iz spletne strani KK Krka)
Filatelistično društvo Novo mesto se bo pridružolo slavlju dolenjskih košarkarjev z izdajo dveh osebnih znamk nominalne vrednosti A. Na prvi znamki so košarkarji KRKE, ki proslavljajo osvojitev pokala EUROCHALLENGE za sezono 2010/11. Na drugi znamki so košarkarji KRKE, ki so v glavnem igrali v sezoni 2010/11 in osoviji titulo državnih prvakov Slovenije. Znamki sta izšli iz tiska 25. julija. Več informacije v zvezi s tem kao jih lahko nabavite, dobite pri blagajniku FDNM, gospdu F. Klemenčiču, ali pa se osebnooglasite na enem od rednih tedenskih srečanj članov društva.
Oktober 2011
Novo mesto v žici
Tudi Novo mesto je bilo v času okupacije obdano z žico in bunkerji, saj se ob neprestanem napadanju partizanskih enot, Italijanski okupator nikoli ni počutil varnega. Žica s postavljenimi prehodnimi bloki je zelo zagrenila življenje meščanom, a hkrati od njih zahtevala nemalo iznadljivosti. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je v mestu začela 42 dnevna ljudska oblast, ki pa jo je prekinil vdor Nemcev. Nemci so obrambno črto okoli mesta še razširili in utrdili s strelskimi jarki, ki so jih morali kopati meščani, tudi ženske. 13. in 14. novembra 1943 brigade XV. divizije izvedejo napad na mesto, a mesta ne uspejo zasesti. V letu 1944 zavezniško letalstvo bombandira prostore vojašnic, skladišč in komunikacij, partizanske enote pa že nadzorujejo okolico mesta. Z odhodom nemških sil in vkorakanjem partizanskih enot 8. maja 1945 je bilo mesto osvobojeno.
V spomin na ta čas, vsem padlim borcem, ustreljenim talcem in drugim preminulim meščanom je bila ustanovljena spominska rekreativna turistična pot, imenovana Novo mesto v žici.
December 2010
100. obletnica rojstva Borisa Andrijaniča
Boris Andrijanič, slovenski farmacevt, gospodarstvenik in družbenopoliticni delavec, * 8. december 1910, Novo mesto, † 19. december 1993, Novo mesto.
Življenje in delo
Po diplomi 1935 iz farmacije na zagrebški univerzi se je zaposlil v novomeški lekarni. V narodnoosvobodilni borbi, kateri se je pridružil 1943, je sodeloval kot lekarniški referent 14. divizije in 7. korpusa, nato kot referent za nabavo sanitetnega materiala pri sanitetnem odseku Glavnega štaba NOV in POS. Na osvobojenem ozemlju je organiziral 3 lekarne, lekarno vojne bolnišnice v Zadru ter skladišci sanitetnega materiala v Zadru in Splitu. Po osvoboditvi je deloval v sanitetnem odseku Glavnega štaba v Trstu in Ljubljani ter na ministrstvu za zdravje Ljudske republike Slovenije. Po vojni je bil med leti 1946-1949 zaposlen v novomeški lekarni. Po njegovi zaslugi je laboratorij te lekarne prerasel v farmacevtsko podjetje Krka, katerega direktor je bil od 1954-1984. Pod njegovim vodstvom je Krka izoblikovala osnovni razvojni nacrt, lastno surovinsko bazo, se uveljavila v državnem okolju in prodrla na tuje trge. Zaslužen je za razvoj kulture, turizma in športa ter zavarovanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov Dolenjske. Za svoje delo je 1984 prejel Kraigherjevo nagrado in Minarikovo odlicje. (iz Wikipedije)
Filatelistično društvo Novo mesto je počastilo spomin na 100. obletnico rojstva Borisa Andrijaniča z izdajo osebne znamke, priložnostnega žiga in spominskega ovitka. Žig je bil na voljo od 8. decembra 2010 na pošti 8101 Novo mesto. Isti dan je bila v prostorih pošte odprta razstava znamk na temo farmacija, avtor rastave je bil Edvard Palka, član Filatelističnega društva Novo mesto.
September 2010
Novomeška pomlad - 90 let
Novomeška pomlad je naziv za kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani slovenski umetniki, med katerimi so najbolj znani pesnik Anton Podbevšek in Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, ki je k umetniškemu ustvarjanju pritegnil še umetnike mlajše generacije - Ivana Carga, Zdenka Skalyckega in Marjana Mušica. Slednji se je kasneje uveljavil v arhitekturi in gibanju, ki je bilo sprva brez imena, tudi nadel danes uveljavljeno ime.
Omenjeni umetniki so ob sodelovanju še nekaterih drugih pripravili Prvo pokrajinsko umetniško razstavo v Novem mestu, nad katero je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopic. Otvoritev te razstave je bila 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. Tej razstavi je kasneje sledilo še vec prireditev in nastopov, na katerih so sodelovali tudi umetniki iz drugih delov Slovenije. Tako je dobila novomeška pomlad tudi nekakšno vlogo prebujevalnice narodne zavesti in je mocno vplivala na delovanje umetnikov v dvajsetih letih 20. stoletja, med katerimi je najbolj znan Srecko Kosovel, ki je kasneje sodeloval pri reviji Trije labodi, ki je, kot posledica novomeške pomladi, zacela izhajati leta 1921 v Novem mestu. (iz Wikipedije)
Filatelistično društvo Novo mesto je počastilo spomin na dogodke iz leta 1920 z izdajo osebne znamke, priložnostnega žiga in spominskega ovitka. Žig je bil na voljo od 25. septembra 2010 na pošti 8101 Novo mesto. Isti dan je bila v prostorih pošte odprta razstava znamk na temo 90 let Novomeške pomladi.
OSEBNE ZNAMKE, KI JIH JE ZALOŽILO FILATELISTIČNO DRUŠTVO NOVO MESTO
